Vse o anesteziji

Anesteziološki slovarček

Anestezija Omrtvičenje, umetno povzročena neobčutljivost za bolečine.
Anestetik Razred zdravil, ki blokirajo občutke za dotik in bolečino.
Anesteziologija Veja medicine, ki se ukvarja z lajšanjem bolečine in celostno oskrbo pacienta med posegom in po njem.
Anesteziolog Zdravnik specialist, s končano šestletno specializacijo iz anestezije.
Anestezist tehnik Dodatno, s področja anestezije, izobražen zdravstveni tehnik.
Lokalna anestezija Nekoliko cenovno ugodnejša metoda anestezije, kjer injicirano zdravilo omrtviči kirurško področje; uporabna za manjše posege, lahko v kombinaciji z intravenozno sedacijo.
Tumescentna metoda Zanesljiva lokalna anestezija, ki distendira tkiva; pogosto jo uporabljamo pri liposukciji.
Živčni blok Lokalni anestetik, injiciran okoli določenega živca; omrtvičeno je določeno področje, ki ga živec oživčuje.
MAC/IV sedacija Intravenozno zdravilo, ki ga uporabimo za sedacijo in lajšanje bolečine, medtem ko pacient spi.

Glede na zadnje podatke je anestezija danes petdesetkrat varnejša, kot je bila pred dvajsetimi leti. Anesteziologija kot veda je namreč v zadnjem času precej napredovala in zato lahko danes mnoge posege, ki so včasih veljali za zelo tvegane, opravimo varno in z lahkoto, z le enodnevno hospitalizacijo ali celo kot ambulantne operacije.

Kaj je anesteziologija?

Po definiciji je anesteziologija veja medicine, ki se ukvarja z lajšanjem bolečine in s popolno oskrbo pacienta v času priprav na poseg, med posegom in po njem. Glavni cilj anestezije je zagotoviti varno kirurško okolje, v katerem je pacient miren, operater pa se lahko osredotoči na poseg. Ne glede na vrsto posega je pomembno, da pacient ne občuti bolečine, se ne premika in ima stabilne vitalne znake v mejah normale (krvni tlak, srčna aktivnost, nivo kisika v krvi). Določen posegi zaradi težavnejšega dostopanja do globljih struktur zahtevajo tudi sprostitev mišic.

Kdo aplicira anestezijo?

Lokalne anestetike lahko varno aplicira operater.

Intravenozno sedacijo (Monitored Anestesia Care - MAC) lahko pod nadzorom anesteziologa vodi ustrezno izobražen anestezist tehnik.

Splošno anestezijo aplicira specialist anesteziolog.

Temeljno pravilo anestezije je, da je treba uporabiti najmanjšo učinkovito količino zdravil, ki je za pacienta varna.

Ne glede na to, za katero anestezijo se odločimo, vas seznanimo z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi, ki za določen tip anestezije veljajo. Pred vsakim posegom imate namreč pregled tudi pri anesteziologu.

Na podlagi česa se odločimo za določen tip anestezije?

Obstajajo trije osnovni tipi anestezije: lokalna, intravenozna sedacija in splošna anestezija.

  • Lokalna anestezija omrtviči manjše področje na telesu.
  • Pri intravenozni sedaciji (MAC) pacient spi in je manj občutljiv na bolečino. Po posegu se ničesar ne spominja.
  • Med splošno anestezijo je pacient brez zavesti in popolnoma neobčutljiv na bolečino.

Ker estetski kirurški poseg temelji na izbiri, je smiselno operirati le zdrave paciente in se s tem izogniti tveganju in zapletom.

Med pregledom se z operaterjem pogovorite o vaši zdravstveni preteklosti, ga seznanite z morebitnimi boleznimi, za katere se zdravite, in zdravili, ki jih morda jemljete. Na podlagi pogovora z vami, se zdravnik kirurg odloči za dodatne preglede, laboratorijske preiskave, rentgenska slikanja, zamenjavo ali prekinitev določene terapije - če je to mogoče, oziroma da se poseg nekoliko odloži ali pa se celo odločite za kakšen alternativni poseg, ki bi bil za vas morda ustreznejši, varnejši in vsaj približno toliko učinkovit. V skrajnih primerih se lahko kirurg tudi odloči, da vas zaradi prevelikega tveganja za vaše zdravje ne bo operiral.

Večina kirurgov daje pri kirurškem posegu prednost določenim metodam, vendar pri tem upošteva tudi želje in zdravstveno stanje pacienta. Če pacienti med posegom želijo spati oziroma ničesar slišati, je zanje najprimernejša splošna anestezija ali intravenozna sedacija. Če pacientom predstavlja tubus v žrelu prehudo oviro, splošna anestezija ne pride v poštev in se odločimo za globoko intravenozno sedacijo. Lahko se zgodi, da so pacienti alergični oziroma se neustrezno odzivajo na določena zdravila, ki jih med anestezijo uporabljamo, in v takšnih primerih iščemo alternativna, enako učinkovita zdravila.

Tipi anestezije

Lokalna anestezija

Omrtvi določen del telesa in je na sploh varnejša kot splošna anestezija. Pod lokalno anestezijo spada veliko tehnik: topična, injekcijska ali infiltrativna, tumescentna in živčni bloki.

Čeprav je lokalna anestezija zelo varna, še vedno obstajajo možnosti bolečine, podplutbe, hematoma (nabiranje krvi pod kožo), infekcije, alergijskih reakcij in poškodbe živcev. Toksičnost lidokaina (anestetik) je zelo redek zaplet, ki se zgodi, če ga uporabimo v preveliki količini. Pojavijo se lahko reakcije od zvonjenja v ušesih in slabosti do krčev (konvulzij) in odpovedi srca. Tudi pri operacijah v lokalni anesteziji je včasih treba nadzorovati vitalne funkcije.

Topična anestezija

S to metodo blokiramo bolečino neposredno na koži oziroma sluznici, pri čemer anestetik omrtviči le zgornje sloje kože, ne pa globlje ležečih struktur. Anestetik je v obliki kreme, gela ali pršila. Ta metoda je uporabna predvsem za manjše posege. Najbolj uporabljan anestetik te vrste je EMLA, ki jo apliciramo na površino, kjer naj bi poseg potekal, in jo za eno do tri ure pokrijemo z okluzijskim povojem. Tako dosežemo boljšo penetracijo anestetika v kožo.

Krioanestezija

Je metoda, pri kateri z uporabo ledu, razpršilcev ali tekočega dušika izrabljamo anestetični učinek mraza, ki pa traja zelo kratek čas (manj kot deset sekund).

Infiltrativna anestezija

Infiltrativna anestezija je najpogosteje uporabljana metoda lokalne anestezije. Deluje na način, da anestetik s pomočjo brizge in igle injiciramo v operativno področje. Omrtvičenje traja od ene do pet ur, odvisno od vrste anestetika, ki ga uporabljamo. Običajno dodamo tudi majhne doze adrenalina, ki prek vazokonstrikcije (zoženje ožilja) odloži absorbcijo zdravila in tako omogoči daljše delovanje, manj krvavitev in manjši volumen anestetika.

Tumescentna anestezija

Metoda je uporabna predvsem pri liposukciji, ko v operativno polje injiciramo mešanico fiziološke raztopine, anestetika in adrenalina in pride do otekline. Raztopina pripomore k ločevanju posameznih plasti in omogoči manj travmatizirajočo disekcijo. Adrenalin zoži žile, zmanjša možnost krvavitve in podplutb ter povzroči absorbcijo anestetika, ki polje omrtvi.

S to tehniko injiciramo velike volumne anestetika z veliko manjšo koncentracijo. To pomeni, da lahko v primerjavi s tradicionalno infiltrativno metodo z znatno manj anestetika omrtvičimo veliko večje operativno polje in s tem tudi znatno zmanjšamo toksičnost lidokaina.

Oberstov blok

S to metodo blokiramo živce okoli operativnega polja in tako dosežemo omrtvičenost, brez deformacije področja, kot se to zgodi pri navadni infiltrativni tehniki, kjer injicirano področje nekoliko nabrekne. Metoda je uporabna pri operacijah prstov, ušes ipd.

Regionalni blok

Je injiciranje anestetika pri korenini živca, ki oživčuje znatno večje operativno polje kot pri oberstovi anesteziji. Pri tej metodi porabimo veliko manjšo količino anestetika, in ker je v tem področju tudi znižan krvni tlak, zmanjšamo krvavitev, tako da traja omrtvičenost znatno dlje, kot pri ostalih lokalnih tehnikah. Za to anestezijo se včasih odločimo tudi po posegu, da je bolečina v obdobju po operaciji blažja.

Intravenozna sedacija / MAC (Monitored Anestesia Care)

Je učinkovita in varna metoda anestezije pri operacijah, pri katerih naj bi bil pacient sproščen, vendar pri zavesti. Med operacijo anestezist pacientu dovaja različno prilagojene količine sedativa in anestetika s pomočjo venske linje; pri tem glede na pacientovo stopnjo ugodja poviša ali zniža količino zdravila. Vaše vitalne znake spremljamo s pomočjo monitorja. MAC običajno kombiniramo z lokalnimi anestetičnimi metodami, kar še dodatno zmanjša bolečino in krvavitev.

MAC predstavlja srednjo pot med lokalno in splošno anestezijo. Zanjo se odločamo tudi zato, ker si pacient po njej prej opomore, manj je slabosti in bruhanja. Poleg tega je lahko MAC prilagojena do te mere, da se pacient odziva tudi na besedne ukaze in se na njih celo premika. To je še posebno ugodno takrat, ko operater želi pri pacientu operativno polje pregledati v sedeči ali stoječi poziciji ali s kontrakcijo določene muskulature.

Tehniko običajno uporabljamo pri liposukciji, operaciji dojk in faceliftu.

Zdravila, ki se pri MAC aplicirajo, so: ketamin, versed, fentanyl in propofol:

  • Versed se navadno uporabi za pomiritev pacienta pred vstopom v operacijsko dvorano. Pacienta sprosti in omogoči začasno amnezijo - blokado spomina, prvih nekaj minut po injekciji.
  • Fentany deluje kot močan narkotični anestetik. Poleg blokade bolečine znižuje tudi krvni tlak in frekvenco srca. Podobno delujejo tudi drugi, novejši anestetiki, morfij in demerol. Vsi narkotiki povzročajo tudi slabost in bruhanje.
  • Propofol (diprivan) povzroči močno sedacijo, brez težav z dezorientacijo po končanem posegu. Potem ko infuzijo ustavimo, se pacient po petih minutah popolnoma zbudi.
  • Ketamin, ki ga včasih dajemo sočasno z injiciranjem lokalnega anestetika, povzroči, da se pacient začasno ne zaveda svoje okolice. Sorazmerno nova je tehnika uporabe ketamina v kombinaciji s propofolom.

Splošna anestezija

Je globoka anestezija, ki je v uporabi za kompleksnejše in daljše posege. Med splošno anestezijo je pacient v nezavesti in ne vidi, sliši oziroma ne čuti ničesar. Sočasno omogoča popolno odsotnost bolečine, mišično relaksacijo in amnezijo. To dosežemo z uporabo anestetikov po venski poti oziroma prek dihalnih poti.

Med posegom vaše vitalne znake spremljamo s pomočjo monitorja. Dobra stran splošne anestezije je predvsem možnost, da pacient več ur negibno leži in tako kirurgu omogoči, da operira na več operativnih poljih naenkrat, ne da bi pri tem moral operacijo prekinjati in vmes dodajati lokalni anestetik. Slaba stran pa so slabost, bruhanje, občutljivo grlo, tresenje, dezorientacija, daljše okrevanje in povečano tveganje za zaplete, kot sta srčna kap in smrt.

Čeprav so doze anestetikov vedno prilagojene vsakemu posamezniku posebej, je tveganje večje, če ima pacient zdravstvene težave, kot so obolenja srca ali pljuč, debelost, slaba prehranjenost (anoreksija) in okvarjena jetra.

Faze splošne anestezije

  • Premedikacija - obdobje umiritve in sprostitve pacienta pred vstopom v operacijsko dvorano.
  • Indukcija - aplikacija močnih zdravil, ki pacienta zazibajo v globok spanec, brez bolečin; lahko po venski poti ali s pomočjo maske.
  • Ohranjanje - ker je po indukciji spanec lahko tako globok, da lahko jezik zdrkne navzdol in povzroči zadušitev, moramo dihalne poti prej zavarovati, in sicer to dosežemo z uporabo laringealne maske, intubacije ali ročno. Običajno se odločimo kar za intubacijo ― vstavitev tubusa oziroma plastične cevke v grlo in naprej v sapnik. Po operaciji ste lahko zato nekoliko hripavi in vas sili na kašelj.
  • Pri dlje časa trajajočih posegih je navadno treba vstaviti tudi urinski kateter, ki prek silikonske cevke odvaja urin iz mehurja v plastično vrečko. Kateter po koncu operacije običajno odstranimo, včasih pa ga pustimo še nekaj dni, če predvidevamo veliko izločanje in bi pacient moral vstajati vsako uro.
  • Zbujanje - ustavimo dovod anestetika in pacient počasi prihaja k zavesti.

Priprave na anestezijo

Pred vsako anestezijo, razen lokalno, morate imeti najmanj šest ur pred posegom prazen želodec. S tem se izognemo zapletom, kot so aspiracija ali inhalacija hrane in tekočine v pljuča med aplikacijo anestezije.

Običajno želimo, da pacient ne uživa hrane in pijače po polnoči na dan posega. Če ste na vrsti takoj zjutraj, to ne predstavlja večje težave, če pa je vaš poseg kasneje ali ste diabetik, potem obstaja resna nevarnost dehidracije in nihanj krvnega sladkorja. Nove smernice zato pravijo, naj bi se izognili vnosu hrane šest ur pred posegom in vnosu čistih tekočin štiri ure pred posegom. Pomembno je, da se skrbno držite navodil, ki vam jih je dal vaš operater.

Večina pacientov tudi nadaljuje z jemanjem predpisanih zdravil, ki jih lahko zjutraj pogoltnete s požirkom navadne vode. Izjema so inzulin, diuretiki, rastlinska zdravila (opisana spodaj), zdravila, sorodna z aspirinom, ki vplivajo na strjevanje krvi, in zdravila, ki reagirajo z anestetiki. Nikoli ne prenehajte z jemanjem predpisanih zdravil, ne da bi se prej posvetovali z vašim zdravnikom.

Interakcije med zdravili

Rastlinski pripravki

Veliko rastlinskih zdravil je lahko nevarnih, če jih jemljemo okoli dneva kirurškega posega, saj lahko reagirajo z anestetikom in povečajo tveganja za krvavitve, nihanja krvnega tlaka in frekvence srca ali celo povečajo možnost samomora. Zato je izjemno pomembno, da se z operaterjem posvetujete glede vseh zdravil in dodatkov, ki jih redno ali občasno jemljete. Nekaj pogosto rabljenih zdravil tudi navajamo:

  • Ehinacea se uporablja za dvig imunskega sistema, vendar lahko povzroči odpoved jeter.
  • Efedra se uporablja kot zaviralec apetita ali za zdravljenje astme in bronhitisa, vendar lahko povzroči hud porast krvnega tlaka in frekvence srca.
  • Česen se uporablja za zniževanje holesterola, trigliceridov in krvnega tlaka, vendar zvišuje možnost krvavitve.
  • Ingver uporabljamo za lajšanje slabosti in bruhanja, vendar lahko poveča krvavitev.
  • Ginko izboljšuje spomin in koncentracijo, vendar zvišuje možnost krvavitve.
  • Ginseng uporabljamo za izboljševanje koncentracije, lahko pa tudi zmanjšuje učinkovitost preparatov, ki zavirajo strjevanje krvi, zvišuje krvni tlak in frekvenco srca ter lahko povzroči krvavitve pri ženskah v menopavzi.
  • Kava lahko povzroča nervozo, nemir, mišično napetost in lahko celo poveča tveganje za samomor.
  • Baldrijan lahko neželeno podaljša delovanje anestetikov.
  • Vitamin E lahko močno poveča možnost krvavitve.

Zdravila na recept

Zdravila na recept lahko skrajšajo delovanje anestetika zaradi prehitrega jetrnega metabolizma (določeni analgetiki, narkotiki), vplivajo na krvni tlak in strjevanje krvi ter s tem povečujejo možnost krvavitve ipd. Vsekakor je nujno, da o vseh zdravilih, ki jih jemljete, obvestite operaterja in jih ne prenehate jemati, ne da bi se prej z njim posvetovali.

Navajamo zdravila, ki jih je treba pred posegom prenehati jemati. To so zdravila, ki jih jemljemo za:

  • strjevanje krvi,
  • depresijo (prozac, zoloft itd.)
  • ulkuse,
  • infekcijo (eritromicin, tetracilini, flagyl),
  • bolečino,
  • visok krvni tlak (beta blokerji, blokatorji kalcijevih kanalčkov),
  • imunosurpresorji (ciklosporin, kortikosteroidi),
  • diabetes (metformin),
  • artritis (antiventna zdravila, posebno aspirin),
  • nepravilno bitje srca,
  • epilepsijo,
  • glivično infekcijo,
  • tuberkulozo.

Napotki po anesteziji

Po vseh anestezijah, razen lokalni, brez kombinacije s sedacijo, boste za odhod domov potrebovali prevoz.

Standardna navodila 24 ur po anesteziji so:

  • ne pijte alkohola,
  • ne vozite avtomobila oziroma drugih vozil,
  • ne podpisujte pravnih dokumentov,
  • ne sprejemajte pomembnih odločitev.

Zdravnik vam bo tudi razložil še vsa dodatna specifična pooperativna navodila in opozorilne znake.