Rinoplastika

Kratek opis posega	Kirurgija nosu zajema številne tehnike, namenjene preoblikovanju nosu, včasih tudi samo z namenom odpraviti težave z dihanjem; rez je lahko skrit znotraj nosnic ali pa v predelu kolumele, če se odločite za odprto rinoplastiko.
Možne kombinacije z ostalimi posegi	Septoplasitka, vsadek brade, lipofiling/transfer, povečanje ustnic.
Variacije in tehnike	Preoblikovanje vrška, septoplastika, turbinoplastika, funkcionalna rinoplastika, revizijska rinoplastika. Več
Trajanje posega	2 - 4 ure
Po posegu	Oteklina, podplutba okoli oči, zamašen nos, občutljivost; vrnitev na delo v 1–2 tednih. Več
Bolečina	Blaga.
Možni zapleti	Asimetrija, premajhna korekcija, prekomerna korekcija, dlje časa trajajoča oteklina, infekcija, krvavitev. Več
Anestezija	Lokalna, lokalna s sedacijo, splošna.
Hospitalizacija	Ambulantni poseg, enodnevna hospitalizacija.
Trajanje rezultatov	Trajni.

Z rinoplastiko preoblikujemo obliko nosu.

Namen operacije je lahko poprava spremenjene oblike nosu zaradi nesreče, prirojene deformacije ali preprosto izboljšanje videza normalnega nosu. Občasno z rinoplastiko odpravimo tudi težave z dihanjem.

Z operacijo lahko popravimo:

• kljukast nos,
• nosno grbo,
• širok nosni hrbet,
• široko konico,
• široke nosnice,
• navzgor obrnjeno konico,
• navzdol obrnjeno konico,
• preozko konico.

V estetski kirurgiji velja rinoplastika za eno najzahtevnejših in najkompleksnejših operacij, kjer kirurg kombinira estetska merila in cilje, skladno z zapleteno nosno strukturo. Rinoplastika ni samo skulpturiranje, ampak tudi arhitektura in opora.

Incizije so običajno postavljene na notranji strani nosnic in preko stebrička (kolumele), tako da brazgotina skorajda ni vidna.

Kirurg preoblikuje hrustanec z rezanjem, šivanjem in pogosto tudi s presadkom, ki ga dobi v samem nosu ali pa ga vzame od drugod (iz ušesa ali rebra). Redkokdaj pridejo v poštev telesu tuji materiali, kot je na primer gore-tex.

Sočasno z rinoplastiko lahko opravimo tudi posege, ki korigirajo dihalno pot ― septoplastiko ali turbinoplastiko. Nekateri pacienti potrebujejo za uravnoteženje oblike in velikosti nosu tudi povečavo brade.

Variacije in tehnike

Operacija vršnega dela oziroma konice nosu

Nekateri pacienti potrebujejo zgolj preoblikovanje konice nosu, ki je lahko prevelika, kvadratasta, okrogla, obrnjena navzgor ali navzdol ipd.

Čeprav se zdi, da gre za preprost poseg, ker zajema tako majhno področje, predstavlja preoblikovanje nosne konice z vidika rinoplastike enega največjih izzivov. Ločitev hrustancev, ki vršnemu delu nosu dajejo oporo, lahko povzroči njegov kolaps in rotirano ali šibko projekcijo, zato je zelo pomembno, da poseg opravi izkušen kirurg.

Septoplastika

Je poseg, ki ga opravimo na hrustancu, sluznici in kostu, ki ločuje levo in desno stran nosu. Če je nosni pretin (septum) deviiran, se lahko upogne na eno stran in ovira dihalno pot. Deviacija nosnega pretina je lahko posledica nesreče ali pa je prirojena. S septoplastiko septum izravnamo v lokalni anesteziji. V nos za nekaj dni namestimo tampone, da se septum v novem položaju zaraste. Po posegu običajno ni podplutb. Mogoča tveganja so infekcija, preboj nosnega pretina (perforacija septuma), spremenjena oblika nosu ali nezadostna korekcija.

Turbinoplastika

Dihanje lahko ovirajo tudi otekla sluznica ali prerasla kost. Z turbinoplastiko odstranimo čezmerno veliko sluznico ali kost iz votlin, kjer se zrak navlaži in segreje, preden gre v pljuča. Poleg odpravljanja težav z dihanjem pa s tem posegom tudi zmanjšamo smrčanje ali apneje (periode, ko ponoči nehamo dihati). Mogoča tveganja pri tej operacijo so krvavitev, suhe sluznice, infekcija in nezadostna korekcija.

Revizijska rinoplastika

Z revizijsko rinoplastko popravimo rezultat predhodnih posegov na nosu. Tehnično gre za zelo zahtevno operacijo.

Funkcionalna rinoplastika

Eden pogostejših vzrokov obiska otorinolaringologa so težave z dihanjem skozi nos. Da jih odpravimo, izvedemo funkcijsko rinoplastiko, ki zajema tudi septoplastiko ali turbinoplastiko. Včasih vam stroške te operacije delno krije tudi zavarovalnica.

Odprta ali zaprta rinoplastika

Pri odprti rinoplastiki je večina incizij znotraj nosu, razen incizije preko kolumele (stebriček oziroma koža med nosnicama), medtem ko so pri zaprti rinoplastiki vse incizije znotraj nosu. Rezultati so z uporabo ene ali druge tehnike enako učinkoviti.

Vsadki

Pri primarni rinoplastiki nos navadno preoblikujemo tako, da tkiva odvzemamo, medtem ko pri revizijski rinoplastiki neželene rezultate predhodnih posegov popravimo z dodajanjem tkiv. Grafti ali presadki nudijo nosu ponovno oporo in zapolnijo praznino, kjer je to potrebno. Grafti so ali telesu lastni (hrustanec nosnega pretina, ušesne školjke, reber) ali sintetični (silikonski, gore-tex, medpor itd.).

Po posegu

Bolečina

Bolečina je blaga in traja do tri dni po posegu. Da izzveni, običajno zadošča lekadol.

Oteklina

Oteklina je lahko ali minimalna ali pa obsežna in zajame celo očesni veki. Že po enem tednu je oteklina skorajda neopazna, vendar lahko traja tudi eno leto, da v celoti uplahne.

Podplutba

Tudi modrice so lahko ali minimalne ali zelo obsežne. Navadno izginejo po štirinajstih dneh.

Tamponada

Pacientom pred odpustom domov običajno namestimo tampone, ki jih nato čez nekaj dni kirurg odstrani.

Zamašen nos

Povsem normalno je, da je vaš nos po odstranitvi tamponov še vedno nekoliko zamašen. Vzrok je nabrekla sluznica, ki uplahne skupaj z oteklino. V nosu se nabere tudi sekrecija in strjena kri, zato vam priporočamo, da si nos po odstranitvi tamponov izpirate s fiziološko tekočino, ki jo lahko v obliki pršila kupite v lekarni.

Spanje

Priporočamo dvignjeno vzglavje za 30 stopinj, s čimer nekoliko zmanjšamo oteklino in podplutbo.

Zdravila

Najkasneje štirinajst dni pred posegom morate prenehati z uživanjem alkohola in zdravil, ki vplivajo na strjevanje krvi, saj se lahko v nasprotnem primeru med posegom ali po njem pojavijo krvavitve. Če imate v nosu vstavljen presadek (graft), ne pozabite na antibiotike, ki vam jih je predpisal zdravnik.

Gibanje

Približno teden ali dva se izogibajte večji aerobni aktivnosti. Kontaktnim športom se odpovejte za najmanj tri tedne, v tem času namreč nosne kosti dosežejo 70 odstotkov trdnosti.

Če opazite katerega od naslednjih znakov, pokličite kirurga:

• hudo krvavitev iz nosu,
• izcedek, ki ni podoben normalni nosni sluzi,
• bolečino, ki je ne morete omiliti s predpisanimi analgetiki,
• bruhanje,
• vročino prek 38 stopinj Celzija.

Mogoči zapleti

Najpogostejše tveganje pri rinoplastiki je, da ne dosežemo želenega rezultata. To pomeni lahko manjšo nepravilnost, ki jo sprejmeta tako pacient kot zdravnik, lahko pa je rezultat operacije slabše sprejemljiv in je treba opraviti še en poseg, ki nepravilnost odpravi.

Revizijskih rinoplastik je od pet do petnajst odstotkov, večinoma gre za manjše sekundarne posege v lokalni anesteziji.

Občasno je lahko posledica operacije ovirana dihalna pot.

Zelo redko se lahko v okviru desetih dni po posegu pojavi krvavitev iz nosu, ki zahteva zdravniško intervencijo. Včasih podplutbe ne izginejo dlje časa, tudi do šest tednov.